Polnilci za mobilne naprave – tema, ki se nikoli ne konča. Nekateri jih izbirajo zavestno, da bi dosegli čim bolj učinkovito polnjenje in izkoristili zmogljivosti naprave v 100%, vendar velika večina uporablja polnilce, ki so priloženi napravi, ali pa, ko ta preneha delovati, kupi najcenejšo možnost. To je večinoma posledica nevednosti o možnostih pametnega telefona ali pomanjkanja orientacije na trgu, ko gre za polnilce. To je toliko bolj neugodno, ker lahko z izbiro polnilca brez kakršne koli teoretične priprave ne le izgubimo na hitrosti polnjenja naše baterije, ampak lahko tudi nevede poškodujemo našo napravo ali celo povzročimo požar.
Polnilec za telefon. Kot že ime pove, je naloga tovrstnih dodatkov polnjenje našega pametnega telefona. Čeprav imajo baterije v napravah sčasoma vedno večje kapacitete in so bolj trdno izdelane, polnilce uporabljamo veliko pogosteje kot pred približno 10 leti. To se dogaja, ker pametne telefone uporabljamo zdaj praktično neprekinjeno, v nasprotju s tipičnimi telefoni s tipkovnico ali monokromatskim zaslonom. Imajo tudi močnejše komponente, ki potrebujejo več energije – tukaj je predvsem treba poudariti porabo energije velikih zaslonov, ki so trenutno nameščeni v tovrstnih napravah. Zanimivo je, da proizvajalci pogosto ne dodajajo polnilcev, ki bi maksimalno izkoristili tok in čas polnjenja naprav. Kako torej izbrati polnilec za svojo napravo, da bi zmanjšali čas polnjenja baterije? Kakšne možnosti imamo?
Začnimo morda z najpomembnejšim vprašanjem – vprašanje varnosti. Vsak markiran in trden polnilec ima vrsto zaščit, ki nas ščitijo pred neželenimi stranskimi učinki. To so med drugim zaščite pred previsoko temperaturo polnilca, pred kratkim stikom, pred previsoko napetostjo in podobno. V poceni polnilcih takšnih zaščit bodisi ne bomo našli, bodisi so zaradi nizkih proizvodnih stroškov lahko poškodovane. Imeti takšno vrsto zaščite je toliko bolj pomembno, ker lahko njeno pomanjkanje povzroči poškodbo pametnega telefona, v najslabšem primeru pa celo električni udar ali požar.
Tehnologije hitrega polnjenja:
Med njimi so tehnologije, kot so Quick Charge, Dash Charge, Supercharge in verjetno stotine drugih – odvisno od proizvajalca. Opisali bomo načelo delovanja na zgoraj omenjenih, da bi predstavili glavne razlike.
Quick Charge je tehnologija, ki jo je razvil Qualcomm. To je vsekakor najbolj razširjena vrsta polnjenja, vendar deluje le s procesorji znamke Qualcomm. Prvotna različica Quick Charge je podpirala največji tok polnjenja z jakostjo le 2 A in napetostjo 5V, kar nam je dalo polnjenje z močjo 10W. Takrat to ni bil kakšen prelomni dosežek, zato je šlo mimo brez odmeva. Nato je prišel čas za Quick Charge 2.0, ki lahko uporablja napetost 5V, 9V in 12V ter jakost 1,67A, 2 A ali 3A. Iz tega izhaja, da je največja moč polnjenja 18W. Vendar to še vedno ni bilo tisto, kar so uporabniki tako nestrpno čakali. Šele Quick Charge 3.0 je pridobil naklonjenost trga in postal najbolj priljubljena različica hitrega polnjenja od Qualcomm. Podpira napetost od 3,3V do 20V ter jakost 2,6A ali 4,6A. Da bi to bolje ponazorili, bom dal primer. Pametni telefon s kapaciteto baterije 2750 mAh se polni od 0 do 80% v 35 minutah. Navaden polnilec 5W bo isto napravo v tem času napolnil le do dvanajstih odstotkov kapacitete akumulatorja.
Dash Charge (iz Oppo/OnePlus) in Supercharge (Huawei) delujeta na enakem principu z eno bistveno razliko. Proizvajalci tovrstnega polnjenja so se odločili za povečanje jakosti namesto napetosti. Tovrstne tehnologije polnjenja oddajajo tok z običajno USB napetostjo 5V, vendar imajo zato bistveno večjo jakost.
Zanimivo je, da so zahteve, ki jih postavlja Quick Charge, bistveno nižje kot pri Dash Charge ali Supercharge. To pa ne pomeni, da bo deloval s prvim boljšim kablom, ki ustreza našemu pametnemu telefonu. Tehnologije hitrega polnjenja lahko odpovejo, tudi če je kabel predolg ali pretanek. Ni zelo ugodno tudi to, da če imate napravo s tehnologijo npr. Supercharge, jo boste (s hitrim polnjenjem) napolnili le z polnilcem, ki je združljiv s tehnologijo Supercharge, priključenim na kabel, ki je združljiv s tehnologijo Supercharge, kar nas postavlja v položaj pred nekaj leti, ko je imela vsaka naprava drugačen vhod za polnilec in iskanje ustreznega kabla ni bilo tako preprosto in očitno kot danes.
Vendar človek ne živi samo s kabli in na trgu se je v zadnjem času zelo razširila možnost induktivnega polnjenja mobilnih naprav. Imajo nekaj prednosti in nekaj slabosti. Med prednosti lahko štejemo med drugim odsotnost kablov, ki jih moramo priključiti na napravo. Naprava se polni preko sprejemne tuljave (ki se najpogosteje nahaja v “hrbtu” naprave), ki je približana oddajni tuljavi (spiralno zvit kabel, okoli katerega se ustvarja elektromagnetno polje). To je tudi izjemno priročna možnost, saj je dovolj, da napravo položimo na indukcijski polnilec in v tem trenutku se že začne proces polnjenja baterije. Za to rešitev govori tudi majhna velikost polnilca in to, da je običajno univerzalen. To pomeni, da lahko na njem polnimo naprave z microUSB, Tip-C in Lightning priključkom – ker v praksi morda celo ne bi bilo vtičnice – potrebujemo le sprejemnik toka. Seveda indukcijski polnilci niso brez pomanjkljivosti. Običajno je čas polnjenja podaljšan zaradi izgub energije, ki se pojavijo med procesom pretvorbe električnega toka v elektromagnetno polje. In da niso vse naprave opremljene s tuljavami, ki omogočajo brezžično polnjenje.
Kot lahko vidite, je veliko stvari, na katere bi morali biti pozorni pri izbiri polnilca. Najpomembnejše je, da tak polnilec ne predstavlja potencialne nevarnosti za napravo, ki jo imamo, ali za naše zdravje ali življenje, in da je združljiv s tehnologijo hitrega polnjenja, s katero je opremljena naša naprava. In to bi moralo biti predvsem naše vodilo pri izbiri polnilca za naš pametni telefon! Upam, da vam bo zgornji članek pomagal pri zavestni izbiri ustreznega polnilca, prilagojenega potrebam uporabnika in naprave.
Dodaj odgovor