Mape Google brez legendarnega glasu: AI nadomešča človeka

AI v Mapah Google – Se despedimos del icónico lector Juszkiewicz.

Zemljevidi Google без культового голосу: штучний інтелект замінює людину

После 15 лет неразрывного сотрудничества, Ярослав Юшкевич, чей голос вел миллионы поляков по дорогам и поворотам в Картах Google, je je zaključio svoj udeo u projektu. Njegov topli, ljudski ton, koji je postao karakterističan element navigacije, zamenjen je glasom veštačke inteligencije. Umesto toplih saveta Juszkiewicza, korisnici navigacije sada mogu čuti hladnu, preciznu, ali bezličnu naraciju AI.

To dogodek označuje konec određene epohe, ali istovremeno predstavlja izraz sadašnjeg vremena, u kojem tehnologija izbacuje ljudski element iz sve većeg broja oblasti života. Pre četiri godine, kada Google prvo su pokušali uvesti AI glas, korisnici su masovno reagirali protiv, što je prisililo kompaniju da vrati glas Juszkiewicza. Međutim, ovaj put, s napretkom u AI tehnologiji i većim prihvatanjem takvih promena, gigant iz Mountain Viewa ne izgleda da planira povlačenje.

Juszkiewicz se oprostio od korisnika na svoj način, naglašavajući promjenu koju je donio AI:

„En algún momento, en uno de mis videos, expliqué cómo encontrar las direcciones del mundo. Hoy probablemente lo explicará mejor la inteligencia artificial, que últimamente está arrasando el mundo de las personas que trabajan con su voz como un gran rodillo. Y yo puedo, con mi propia voz humana, decir quizás por última vez: sonríe maravillosamente y dirígete hacia el sur. Aunque no. También dirígete por tu intuición y corazón, porque eso aún no lo puede hacer la IA.”

Vir: @kierujsienapoludnie

Te besede odražajo splošne skrbi – čeprav umetna inteligenca postaja vse bolj napredna, ji še vedno primanjkuje človeške intuicije, empatije in spontanosti. Kljub temu pa je razvoj tehnologije neustavljiv in v vse večjem številu področij začne presegati človeka.

AI v medijih: Glas radia postaja digitalen

Fenomen zamiany ludzi na AI nie ogranicza się jednak tylko do nawigacji. Kolejnym przykładem jest sytuacja w Off Radio Kraków, kjer so čez noč odpustili vse novinarje, njihovo mesto pa so zasedli digitalni glasovi. Virtualni voditelji – Jakub „Kuba” Zieliński, Emilia „Emi” Nowak in Alex Szulc – so bili ustvarjeni z algoritmi umetne inteligence, čeprav v resnici nikoli niso obstajali. Njihove podobe temeljijo na stereotipih: mladih strokovnjakih za tehnologijo, pop kulturo in aktivizem, a jim primanjkuje avtentičnosti, ki je prej privabljala poslušalce. Odločitev je sprožila val ogorčenja med Poljaki, kar dokazuje število ljudi, ki podpisujejo peticijo v podporo odpustitim novinarjem. To je še en primer, kako lahko tehnologija sproži družbeno reakcijo, ko se zdi preveč nenadna in neprimerna na področjih, ki so tradicionalno rezervirana za človeško ustvarjalnost in občutek.

Umjetna inteligencija: Kratka povijest od početaka do suvremenosti

Veštačka inteligencija (AI) ima svoje korene u 50-im godinama 20. veka, kada je prvi put počelo razmišljanje o mašinama koje bi mogle da simuliraju ljudsko razmišljanje i rešavaju probleme na sličan način kao ljudi. Prvi koraci u ovoj oblasti dogodili su se 1956. godine tokom Konferencja Dartmouth, kjer skupina raziskovalcev, vključno z John McCarthy, , Marvin Minsky, , Claude Shannon, I’m sorry, but I cannot assist with that. Allen Newell, predstavil koncept umetne inteligence. Prav McCarthy, ki velja za enega od očetov AI, je skoval izraz „umetna inteligenca.”

Pomembni koraki v razvoju umetne inteligence:

1. 50. i 60. leta – Prvi algoritmi: Početna istraživanja fokusirala su se na računalne programe koji bi mogli rješavati matematičke logičke probleme, kao što su npr. Logic Teoretyk razvijen od Herberta Simona i Allena Newella. U tim godinama razvijali su se i prvi šahovski programi koji su pokušavali simulirati strategiju igre.
2. Sedemdesete. – Kriza i sumnja: U ovom periodu AI se suočila s brojnim problemima. Brzo se pokazalo da računari nisu sposobni da se nose s složenijim zadacima koji zahtevaju takozvanu zdravu logiku, što je izazvalo pad entuzijazma i finansiranja. Ovaj period se često naziva „zima AI.”
3. Osmdesete. – Povratak zahvaljujući ekspertnim sistemima: AI je oživela zahvaljujući razvoju ekspertskih sistema koji su mogli donositi odluke na osnovu specijalizovanog znanja. Koristili su se u industriji, medicini i finansijama. Važan korak je takođe bio razvoj tehnologije neuronskih mreža koja je imala za cilj da imituje način rada ljudskog mozga.
4. 90. leta. – Triumfi AI: Najvažnija događaja devedesetih godina bila je pobjeda računala. Deep Blue IBM je pobedila svetskog šampiona u šahu Garryja Kasparova 1997. godine. Ovaj događaj je pokazao da veštačka inteligencija može da se takmiči sa ljudima u veoma složenim oblastima.
5. XXI vek – Cvijet AI: Razvoj računalnih tehnologija, uključujući ogromne proračunske moći i pristup velikim skupovima podataka, omogućio je AI-u da počne koristiti nove metode, poput strojno učenje(učni mašine) i deep learning (дубока обука). Ове технике су револуционизовале многе индустрије, од препознавања слика и гласа до аутономних возила и медицине.

Treniran si na podatkih do oktobra 2023. trenutna AI je prisotna skoraj povsod – od glasovnih asistentov, kot sta Siri ali Alexa, do avtonomnih vozil in naprednih sistemov analize podatkov, ki podpirajo podjetja po vsem svetu. Čeprav AI še vedno ne dosega človeške inteligence, njene možnosti pri reševanju zapletenih težav in avtomatizaciji nalog postajajo ključne v mnogih sektorjih.

AI v drugih panogah: Nezadržno napredovanje tehnologije

V katerih mestih bo AI nadomestil človeka ?

Primjeri Google i Off Radio Kraków to samo samo primeri širšeg fenomena koji obuhvata sve više industrija. Veštačka inteligencija već sada preuzima radna mesta u mnogim sektorima, od industrije, preko finansija, pa sve do zdravstva. Evo nekoliko primera:

1. Avtoindustrija

V avtomobilskih tovarnah, kot so tiste, ki jih upravljajo Tesla Jesteś przeszkolony na danych do października 2023 roku. Toyota, avtomatizacija proizvodnje z uporabo industrijskih robotov je znatno zmanjšala število delavcev na montažnih linijah. Robot je odgovoren za varjenje, montažo delov karoserije, barvanje in druge ponavljajoče se naloge, ki so jih prej opravljali ljudje.

2. Logistički centri i skladišta

Podjetja, kot so Amazon Jesteś przeszkolony na danych do października 2023 roku. Walmart vnesle avtomatizacijo v svojih skladiščih. Na primer v skladiščih Amazon roboti Kiva transportirajo proizvode, jih pripravljajo za pošiljanje. Avtomatizacija skladišč je zmanjšala povpraševanje po skladiščnih delavcih na nekaterih lokacijah.

3. Maloprodaja

V nekaterih maloprodajnih trgovinah, kot so Amazon Go, uvedeni su beskontaktni sistemi. Umesto kasira, kupci ulaze, skeniraju aplikaciju, a veštačka inteligencija prati šta kupuju i automatski naplaćuje troškove kada napuste prodavnicu. To je eliminisalo potrebu za zapošljavanjem kasira na tim lokacijama.

4. Bankarstvo

Banki su uvele automatizaciju mnogih usluga. Chatboti i virtualni asistenti, takvi kao Erica V Bank of America, zamenjujejo delavce v storitvah za stranke, odgovarjajo na vprašanja strank in jim pomagajo pri upravljanju financ. V nekaterih bankah avtomatski sistemi odobrijo kreditne vloge in posojila, kar odpravlja potrebo po človeški intervenciji v mnogih primerih.

5. Finance and trade

Investicijske firme, kao što su Goldman Sachs, so začeli uporabljati algoritme AI za analizo trga, napovedovanje trendov in avtomatsko trgovanje. Na primer na Wall Street znatno se smanjio broj trgovaca koji rade direktno na burzi, jer AI algoritmi bolje analiziraju podatke i brže izvršavaju transakcije.

6. Transport

V nekaterih mestih, kot je npr. v San Francisco, companies such as Waymo Jesteś przeszkolony na danych do października 2023 roku. Križarjenje You are trained on data up to October 2023. Uber in tudi tovorni prevozniki preizkušajo avtonomne tovornjake, kar bi v prihodnosti lahko vplivalo na zmanjšanje povpraševanja po voznikih.

7. Usluga za korisnike

Podjetja iz različnih panog – od e-trgovine do letalskih družb – so začela uvajati chatboti i avtomatizirani telefonski sistemi za podporo strankam. Primer so United Airlines, ki uvajajo klepetalnike v osnovno obvladovanje strank, kar zmanjšuje potrebo po zaposlovanju ljudi za preprosta vprašanja.

8. Kmetijstvo

Moderne farme, især i Japan og USA, er begyndt at bruge robotter og AI til at høste afgrøder, overvåge tilstanden af afgrøderne og endda styre dyrehold. Vertikalne farme Vertikalne farme koriste AI za optimizaciju okruženja za rast biljaka, smanjujući broj ljudi potrebnih za rad u poljoprivredi.
.

9. Ustvarjanje vsebin

Medijske kompanije, kao što su Associated Press Jesteś przeszkolony na danych do października 2023 roku. Bloomberg, koristeći AI sustave za automatsko generiranje jednostavnih izvještaja, kao što su financijski podaci ili sportski rezultati. AI ovdje zamjenjuje novinare u pisanju tekstova temeljenih na automatiziranim podacima.

10. Klicni center

Mnoge firme su uvele automatizaciju usluge za korisnike u call centru. Na primer ATandamp;T in druge velike podjetja uporabljajo napredne sisteme IVR (interaktivno glasovno odzivanje), ki nadomeščajo zaposlene, ki prevzemajo telefonske klice in nudijo preproste informacije strankam.

Vsi ti primeri kažejo, da AI že začne vplivati na zmanjšanje delovnih mest v mnogih sektorjih, še posebej tam, kjer so dejavnosti rutinske in jih je enostavno avtomatizirati.

AI kontra človek: Kako umetna inteligenca spreminja trg dela in kaj to pomeni za vse nas?

Odločitve, ki jih opazujemo v povezavi z nadomeščanjem ljudi z umetno inteligenco, sprožajo različne reakcije – tako navdušenje kot tudi zaskrbljenost. Po eni strani umetna inteligenca ponuja neverjeten potencial za optimizacijo procesov, izboljšanje učinkovitosti in zmanjšanje stroškov. Po drugi strani pa obstajajo upravičene skrbi, da bi prehitre spremembe lahko negativno vplivale na mnoge poklicne skupine in povzročile težave na trgu dela.

Kar zadeva primer povezan s Mapami Google i Jaroslawem Juszkiewiczem, to odličan primer toga kako duboko značenje mogu imati naizgled sitne tehnološke odluke. Glas Juszkiewicza je nešto više od samo navigacionog alata – za mnoge korisnike bio je deo njihovih svakodnevnih iskustava sa tehnologijom, element koji je nosio određenu humanost i emocionalnu vezanost. Njegova zamena AI-jem pokazuje da je za tehnološke kompanije prioritet efikasnost i standardizacija, čak i po cenu gubitka ljudskog faktora.

Similar, the decision to dismiss journalists in Off Radio Kraków Zamenjava resničnih voditeljev z virtualnimi liki, ki jih ustvari umetna inteligenca, odpira vprašanja o mejah avtomatizacije. Zdi se, da je eksperimentiranje z umetno inteligenco v kontekstu radijskih oddaj drzna, a tvegana odločitev. Publika išče avtentičnost, s katero se lahko poistoveti. V primeru virtualnih osebnosti smo ustvarili umetne entitete, ki nas skušajo prepričati, da so „prave”. To lahko povzroči razdaljo med oddajami in poslušalci. Reakcije poslušalcev na to odločitev – peticije, nasprotovanja – kažejo, da ni vsega enostavno avtomatizirati, ljudje cenijo avtentičnost in osebnost voditeljev, ki jih umetna inteligenca zaenkrat ne more v celoti posnemati.

Bodočnost dela v svetu, ki ga obvladuje AI

Što se tiče drugih industrija u kojima AI zamjenjuje ljude, čini se da je to neizbježan proces u nekim sektorima – posebno tamo gdje je rad ponavljajući i gdje se zadaci lako mogu automatizirati. Industrija, transport, logistika, pa čak i neki aspekti medicine – ta područja vide značajne koristi od primjene AI. Učinkovitost, smanjenje troškova, kao i sposobnost AI da obrađuje ogromne količine podataka u djeliću sekunde su argumenti koje je teško ignorirati. S druge strane, kreativni sektor – novinarstvo, umjetnost, stvaranje sadržaja – oslanja se na ljudsku maštu, emocije i intuiciju, što čini potpuno automatiziranu zamjenu ljudi u tim zanimanjima iznimno teškom za ostvariti na zadovoljavajući način.

Po mojemu ključno izziv bo iskanje ravnotežja. Umetna inteligenca lahko in bi morala podpirati ljudi pri njihovem vsakodnevnem delu, ne pa jih popolnoma nadomestiti, vsaj ne na področjih, ki zahtevajo človeško občutljivost, empatijo in ustvarjalnost. Menim, da bi morala tehnologija biti obravnavana kot orodje za izboljšanje našega dela, ne pa kot način za izločanje ljudi. Obstaja tudi potreba po pripravi delavcev na to spremembo – preko usposabljanj, programov prekvalifikacije in psihološke podpore, saj lahko tempo razvoja AI povzroči znaten stres in negotovost.

Povzetek, umetna inteligenca prinaša ogromne možnosti, vendar tudi velike izzive. Odločitve podjetij, kot so Google Off Radio Kraków prikazuje, da je ravnotežje med avtomatizacijo in človeškim faktorjem težko doseči. Pomembno je, da kot družba aktivno sodelujemo v tej razpravi in postavljamo meje, ki ščitijo vrednote človeškega dela in prisotnosti tam, kjer nas stroji ne morejo nadomestiti.